Za odgovor na to vprašanje se moramo podati malo nazaj. Recimo v čas nastanka Zemlje. Se spomnite, koliko je star ta naš planet? Verjetno ne, ali pa ne da bi vedeli J. No, znanstveniki pravijo, da je Zemlja nastala pred približno 4,5 milijardami let. Vemo, da so dinozavri izumrli pred približno 65 milijoni let, da ljudje na Zemlji živimo približno 2 milijona let.
Najprej smo živeli kot lovci in nabiralci.
Približno pred 10 tisoč leti pa smo se začeli naseljevati, gojiti rastline in rediti živali. Torej ljudje zemljo obdelujemo ali kmetujemo samo zadnjih 10 tisoč let. Od vsega začetka seveda pri pridelavi hrane nismo uporabljali nobenih umetnih gnojil niti kmetijskih kemikalij. Opazovali smo, kako rastline uspevajo v naravi in poskušali čimbolj posnemati naravo. Sčasoma smo napredovali pri obdelovanju tal in seveda začeli izbirati semena najboljših rastlin. In takšno, ekološko kmetovanje je potekalo skoraj celih 10 tisoč let.
Potem pa se je leta 1849 nekaj zgodilo.
V tistem času je bila kemija vodilna veja znanosti. In Justus von Liebig vodilni znanstvenik. Leta 1849 je delal raziskavo, pri kateri je naredil usodno napako. Poskušal je ugotoviti, kaj povzroča rast rastlin. In po preiskavi pepela sežganih rastlin objavil rezultat, da humus v tleh nima nobenega vpliva na rast rastlin, ampak elementi v čisti obliki – dušik, fosfor in kalij. Na osnovi rezultatov te znanstvene raziskave se je pričela proizvodnja umetnih gnojil.
V naravi so vzeli kamnino, ki vsebuje veliko npr. fosforja, jo prepeljali v tovarno in prečistili, zmleli in pripravili v takšno obliko, da je bilo mogoče gnojilo trositi po zemlji.
To v resnici ni bilo nič narobe, saj vemo, da je rodovitna prst nastala skozi milijone let s preperevanjem kamnin.
Usodna napaka, ki je povzročila konec 10 tisočletne ere ekološke pridelave se je zgodila, ko … o tem v nadaljevanju prihodnjič J.
